GRADOVI OD MAKEDONIJA

SKOPJE

Skopje e glavniot grad na Republika Makedonija, sedi{te na site nejzini institucii i dom na nad 800 000 skopjani.

Ovoj grad e ~esto sporeduvan so pticata-feniks: niz svojata istorija nebroeno pati bil razurnuvan od silite na prirodata i od ~ovekot. Sepak, sekoja od istoriskite epohi ostavila svoi tragi vo Skopje i okolinata, taka {to toj denes e interesen spoj na evropska i orientalna kultura, so izobilstvo od anti~ki i neolitski tragi vo okolinata.

Nekade vo Skopje se krie mitskiot grad Justinijana Prima, a toj sigurno krie u{te bezbrojni svedo{tva za vremeto.

Nasproti ova, gradot denes go `ivee `ivotot na moderna metropola, a brojnite kulturni institucii i slu~uvawa sekojdnevno go davaat svojot pridones kon ov

PRILEP

Vo Pelagoniskata kotlina, vo zapadniot del na Makedonija, se nao|a gradot Prilep. Toj e eden od najzna~ajnite gradski centri vo zemjava, so dolga istorija, zna~ajno minato i niza posebnosti koi go ~inat prepoznatliv i edinstven.

Prilep ja nudi ve~nosta na dlanka. Posetata i zapoznavaweto so ovoj grad, kaj sekoj posetitel ja nametnuva mislata za traeweto na ne{tata.

Gradot gi otkriva naplastenite vekovi ispolneti so `ivot i tvorewe, kulturniot kontinuitet {to voodu{evuva so svoite i do den denes so~uvani darovi. Ubavinite, kako svedoci, se sre}avaat na sekoj ~ekor. Za{to `ivotot tuka trael nepre~eno, ostaval tragi zad sebe, ja pobeduval minlivosta. Slikata e nadopolneta so ogromnite granitni kamewa {to dominiraat so svojata grandioznost. Tie stojat ispraveni kako nekakvi dojdenci od minatoto, za koi sega{nosta e dovolno interesna - tie ja nabquduvaat i se trudat da ja zapametat za vo idnina.

Prilep e grad na `oltoto zlato, tutunot, na silniot junak Krale Marko, na prilepskiot {irden, na malite du}an~iwa vo starata ~ar{ija, na ubavata islamska arhitektura, na manastirite, na srednovekovnite kuli i nepovtorliviot Varo{, na prilep~ani, poznati majtap~ii.

BITOLA

Bitola, po Skopje, e najgolem grad vo Republika Makedonija, i denes vo nea `iveat 77 500 `iteli. Ovoj prekrasen grad, spored arhitektonskite re{enija na negovite mnogubrojni gradbi, pretstavuva vistinska atrakcija i se vbrojuva vo eden od najprivle~nite gradovi re~isi vo celiot Balkanski Poluostrov

Bitola se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija, ili, podobro ka`ano - vo centralniot del na nejzinata najgolema kotlina, nare~ena Pelagonija. Gradot e raspolo`en na severoisto~nite padini, vo samoto podno`je na planinata Baba, na obata brega od rekata Dragor i na nadmorska viso~ina pome|u 570 - 700 metri.

Ovaa izvonredna mestopolo`ba bila edna od osnovnite pri~ini niz ovoj prostor da minuvaat i da se naseluvaat najrazli~ni i mnogubrojni civilizacii.

Razli~nite civilizacii i narodi ostavale svoi belezi, a vo toj pogled sekako deka najatraktivna e Herakleja Linkestis. Ovde se sre}avaat fragmenti duri od IV vek pred novata era, kako i brojni iskopini na arhitektonski objekti od pove}e periodi, od koi najatraktivni se: ranohristijanskata bazilika vo severoisto~niot i jugoisto~niot sektor, rimskite termi, ranovizantiskata trikorabna bazilika i episkopskiot dvor vo zapadniot sektor, golemiot rimski teatar - vo severniot sektor, kako i brojnite i mo{ne dobro so~uvani podni mozaici so najrazli~ni sodr`ini. Denes vo samiot grad dominiraat slednite znamenitosti: Ajdar - Kadinata xamija so minare visoko preku 40 metri, Bezistenot, koj i denes ja ima ulogata na pokrien pazar, crkvite Sv. Dimitrija i Sv. Bogorodica - obete od XIX vek vo koi{to dominiraat ikonostasite izraboteni vo krupna drvena rezba, spomen ku}ite na narodniot heroj Stiv Naumov i na prviot balkanski kamerman Milton Manaki.

za istorijata na Bitola

Od prirodnite turisti~ki vrednosti najgolem beleg ostava planinata Baba, so nejziniot najvisok vrv Pelister - 2 061 metar, koja {to u{te vo 1948 godina, del od ubavinite na planinata bile staveni pod za{tita i bil formiran nacionalniot park "Pelister". Ovoj park se protega na povr{ina od 12 500 HA, so nadmorska viso~ina pome|u 700 i 2061 metri.

Najgolemi atraktivnosti negovi se: endemskiot pettoigli~est bor- Molika, glacijalnite: Golemoto i Maloto Pelisterski Ezerca, retkiot evropski Ris, bradestiot Orel. Treba da se ka`e deka me|u rastitelniot svet se izdvojuvaat 88 vidovi drvenesti rastenija, a od vkupno 135 vidovi na dive~ {to `iveat vo Republika Makedonija ovde se sre}avaat 62 vida.

OHRID

Ne postojat zborovi so koi mo`e da se opi{at ubavinata i bogatstvoto na Ohrid.
Rasposlan kraj bregovite na prekrasnoto ezero, vo podno`jeto na Nacionalniot park Gali~ica, Ohrid e grad vo koj na sekoj ~ekor nao|ate svedo{tva od bogatata makedonska istorija. Sekoe leto, toj e dom na festivalot so svetsko renome "Ohridsko leto" i na mnogu drugi zna~ajni kulturni manifestacii. Ohrid treba da go do`iveete, da gi vidite negovite boi, da gi po~uvstvuvate negoviot miris i vkus. Da se nurnete vo Ohridskoto ezero, a i da gi spoznaete dlabo~inite na duhot na Makedonecot koj so vekovi tvorel i go zadr`uval svojot identitet i pokraj site istoriski premre`ija. Za nea zboruvaat mnogubrojnite tvore~ki ateqea vo gradot, kako i qubovta so koja ohri|anite gi odr`uvaat svoite ku}i so monumentalna arhitekt KRUSEVO Visoko vo planinite, opkru`en so korijata, gradot Kru{evo gi ~uva svedo{tvata za makedonskoto revolucionerno i kulturno minato. Ovoj `iv muzej, ~ija arhitektura go voshitila i Le Koribizie, sonuva za vremiwa vo koi golem broj lu|e }e se napojuvaat so prekrasniot ~ist vozduh, }e u`ivaat vo skijaweto ili letovite so paraglajderi, }e se v~udoneviduvaat od bogatstvoto na kru{evskite priemni sobi ... Vo 1903 vo Kru{evo e krenato Ilindenskoto vostanie protiv osmanliskata vlast, kade e objaven Kru{evskiot manifest, i kade kratkotrajnata Kru{evska republika go iska`uva{e vekovniot makedonski streme` za sloboda i samostojnost. Kru{evo e eden poseben svet, vo koj minatoto na ~udesen na~in `ivee paralelno so sega{nosta. VELES Vo svojata mestopolo`ba, amfiteatralnost i starata gradska arhitektura, Veles e eden od najatraktivnite gradovi vo na{ata zemja. Smesten na dvata brega na rekata Vardar, vgnezden na ridovite, na nadmorska viso~ina pome|u 150 - 300 metri, toj pretstavuva del od magistralniot pat E - 75, a ovde vrvi i me|unarodnata `elezni~ka linija. Vo odnos na antropogenite turisti~ki vrednosti, najgolemo vnimanie privlekuvaat crkvite Sv. Dimitrija i Sv. Nikola, koi poteknuvaat od XIV vek. Od orientalnata kultura pokarakteristi~ni se Crnata i Belata xamija, a vo gradot dominira i Saat kulata koja e mo{ne atraktivna i privle~na. za istorijata na Veles Vo ovoj grad e roden eden od najgolemite makedonski poeti i revolucioneri Ko~o Racin, vo ~ija ~est sekoja godina se odr`uvaat Racinovite sredbi, a negovata rodna ku}a e pretvorena vo spomen - muzej. Od prirodnite turisti~ki resursi, osven rekata Vardar, vo neposredna blizina na gradot se nao|aat u{te i rekite Topolka i Babuna, koi{to raspolagaat so zna~itelen riben fond. Sepak najprivle~no e ve{ta~koto ezero Mladost, koe se nao|a na devet /9/ km. severno od gradot i istoto pretstavuva mo{ne posetena turisti~ka destinacija i glaven rekreativen centar za gra|anite i turistite. Ne pomalku atraktiven e i eden od najvisokite planinski vrvovi vo R. Makedonija - Solunska Glava (2540 m.) kako i planinarskiot dom "^eples", kade {to vo sekoe vreme mo`e da se najde prijatno smestuvawe. Vistinski turisti~ki vrednosti pretstavuvaat i takanare~enite "Ne`ilovi Steni" i izvorot na rekata Babuna, koja so svoj tek minuva niz edna `ivopisna klisura, a od obete strani kako orelski gnezda se smesteni desetici pe{terski crkvi koi navistina impresivno deluvaat vo ovoj ~udesen pejza`. MAVROVO Mavrovo e eden od turisti~ki najatraktivnite centri vo Makedonija. Poradi svojata ubavina i posebnost, toj e staven pod za{tita na Zakonot za za~uvuvawe na prirodnite retkosti i e proglasen za Nacionalen park, eden od trite vo zemjava. Toj raspolaga so izobilstvo na rastitelen i `ivotinski svet, me|u koj se istaknuva brojnosta i prisutnosta na srnite, elenite, me~kite, risovite itn. Mavrovo e eden od najpoznatite makedonski centri na kongresniot turizam, a sodr`i i izvonredni mo`nosti za razvoj na sportskiot turizam vo tekot na celata godina, no najmnogu vo zimskiot period, poradi kapacitetite za razvoj na skija~kiot sport. Prirodnite uslovi ovozmo`ile formirawe na skija~ki centar na padinite na planinata Bistra, so odli~ni tereni za spust, slalom i veleslalom i sezona koja trae od noemvri do krajot na mart. Vo blizina na Mavrovo se nao|aat poznatite debarski sela Gali~nik, Gari, Selce, Treson~e, manastirot Sv. Jovan Bigorski, site smesteni vo edna impresivna prirodna sredina. GEVGELIJA Vo Gevgelisko-valandovskata kotlina, na samo tri kilometri od makedonsko-gr~kiot grani~en premin Bogorodica-Evzoni, e smesten eden od najju`nite gradovi vo zemjava, gradot Gevgelija. Toj svoeto ime go dobil od turskiot zbor "gel-gerik", {to vo prevod na makedonski zna~i "dojdi pak". Narodnoto predanie raska`uva deka pri~inata za ova ime le`i vo eden nastan {to se slu~il vo minatoto. Vo damne{ni vremiwa, nekoj dervi{ stasal vo gradot i bidej}i mnogu mu se dopadnal, posakal da ostane na podolgo vreme. No, `itelite reagirale na negovata odluka i odlu~ile da go proteraat. Razmisluvaj}i i predviduvaj}i gi posledicite od takviot ~in, tie re{ile da postapat mudro, pa zaminuvaweto na dervi{ot go pozdravile, izvikuvaj}i gi gostoprimlivite zborovi "gel gerik", odnosno "dojdi pak". Po ovoj nastan gradot go dobil imeto Gevgelija. Vo kulturnata javnost, Gevgelija e poznata po arheolo{kiot lokalitet Vardarski Rid, koj{to se nao|a vo nejzina blizina i pretstavuva osobeno interesna pove}eslojna naselba, {to vo sebe gi krie tajnite i odgovorite za mnogu nastani i slu~uvawa vo minatoto na ovie prostori.